Ali ste odgovoren lastnik?
Odgovorno lastništvo je več, kot predvideva zakon.
Zakon določa le najnujnejše pogoje, ki jih mora imeti žival, da lastnika ne bi obtožili zanemarjanja ali mučenja. Če za žival ne skrbite tako, kot je treba, vas lahko na podlagi prijave obišče veterinarska inšpekcija ali policija in vas kaznuje.
Odgovorno lastništvo pa je veliko več od samega spoštovanja zakona.
Začne se že takrat, ko šele razmišljamo o tem, da bi imeli žival. Ko žival pride k nam, je v celoti odvisna od nas in mi smo v celoti odgovorni za njeno dobro počutje in za njeno početje.
Pogoji, ki jih moramo zagotoviti živali
Novemu kosmatemu prišleku moramo zagotoviti:
Še ena pomembna stvar, na katero ljudje večkrat pozabijo je kotenje nezaželenih mladičev. Lastnik je dolžan preprečiti rojstvo neželenih mladičev s sterilizacijo, kastracijo, kontracepcijo ali osamitvijo živali, kar je zakonsko določeno.
Če pa že imamo mladiče, moramo poskrbeti, da dobijo primeren dom ali jih obdržati. Pobijanje ni sprejemljivo, je celo kaznivo! Kot že rečeno, je najlažje kotenje nezaželenih mladičev preprečiti s sterilizacijo in kastracijo.
Tudi življenje živali se enkrat konča
Zavedati se moramo, da se vsako življenje enkrat konča in da tudi naš ljubljenček ne bo živel večno. Ko je žival zelo bolna ali stara in zdravljenja ne pomagajo več, se lahko odločimo za evtanazijo. Kdaj je pravi trenutek za tako odločitev, najbolje presodi lastnik po posvetu z veterinarjem. Ko pride ta čas, bi ga najrajši predstavili v nedogled v prihodnost. Toda zatiskati si oči pred dejstvi je nesmiselno.
Sebično je, če živali ne omogočimo zdravljenja, ko ga ta potrebuje, prav tako je sebično, da žival silimo v životarjenje, polno bolečine in trpljenja, ker se bojimo izgube. Ali še huje - ker ne želimo imeti stroškov.
Kje je meja med še zadovoljujočim življenjem in življenjem, ki ne prinaša nobene sreče več, lahko presodi le lastnik, ki najbolje pozna svojega ljubljenčka.
Naše živali si zaslužijo dobro ravnanje skozi vsa življenjska obdobja in na koncu mirno smrt. Lastniki smo jim dolžni to zagotoviti po najboljših močeh. Če jim nudimo vsaj najosnovnejše za dobro življenje, bomo v zameno dobili zdravega in sijočega ljubljenčka, ki bo z vsakim gibom in pogledom sporočal svetu, kako radi ga imajo njegovi ljudje.
(Vir: DZZŽ Ljubljana)
Zakon določa le najnujnejše pogoje, ki jih mora imeti žival, da lastnika ne bi obtožili zanemarjanja ali mučenja. Če za žival ne skrbite tako, kot je treba, vas lahko na podlagi prijave obišče veterinarska inšpekcija ali policija in vas kaznuje.
Odgovorno lastništvo pa je veliko več od samega spoštovanja zakona.
Začne se že takrat, ko šele razmišljamo o tem, da bi imeli žival. Ko žival pride k nam, je v celoti odvisna od nas in mi smo v celoti odgovorni za njeno dobro počutje in za njeno početje.
Pogoji, ki jih moramo zagotoviti živali
Novemu kosmatemu prišleku moramo zagotoviti:
- dovolj velik bivalni prostor in dovolj gibanja glede na potrebe posamezne živali,
- ustrezno hrano in dovolj pitne vode na razpolago
- primerno namestitev, ki kosmatinca varuje pred vremenskimi vplivi in previsokimi/prenizkimi temperaturami,
- zdravljenje, ko ga kosmatinec potrebuje,
- redna cepljenja in odpravljanje zajedalcev,
- primerno vzgojo,
- varnost živali in nadzor nad njo,
- odpravljanje nezaželenega vedenja, sploh kadar le-to moti ali škoduje tretjim osebam.
Še ena pomembna stvar, na katero ljudje večkrat pozabijo je kotenje nezaželenih mladičev. Lastnik je dolžan preprečiti rojstvo neželenih mladičev s sterilizacijo, kastracijo, kontracepcijo ali osamitvijo živali, kar je zakonsko določeno.
Če pa že imamo mladiče, moramo poskrbeti, da dobijo primeren dom ali jih obdržati. Pobijanje ni sprejemljivo, je celo kaznivo! Kot že rečeno, je najlažje kotenje nezaželenih mladičev preprečiti s sterilizacijo in kastracijo.
Tudi življenje živali se enkrat konča
Zavedati se moramo, da se vsako življenje enkrat konča in da tudi naš ljubljenček ne bo živel večno. Ko je žival zelo bolna ali stara in zdravljenja ne pomagajo več, se lahko odločimo za evtanazijo. Kdaj je pravi trenutek za tako odločitev, najbolje presodi lastnik po posvetu z veterinarjem. Ko pride ta čas, bi ga najrajši predstavili v nedogled v prihodnost. Toda zatiskati si oči pred dejstvi je nesmiselno.
Sebično je, če živali ne omogočimo zdravljenja, ko ga ta potrebuje, prav tako je sebično, da žival silimo v životarjenje, polno bolečine in trpljenja, ker se bojimo izgube. Ali še huje - ker ne želimo imeti stroškov.
Kje je meja med še zadovoljujočim življenjem in življenjem, ki ne prinaša nobene sreče več, lahko presodi le lastnik, ki najbolje pozna svojega ljubljenčka.
Naše živali si zaslužijo dobro ravnanje skozi vsa življenjska obdobja in na koncu mirno smrt. Lastniki smo jim dolžni to zagotoviti po najboljših močeh. Če jim nudimo vsaj najosnovnejše za dobro življenje, bomo v zameno dobili zdravega in sijočega ljubljenčka, ki bo z vsakim gibom in pogledom sporočal svetu, kako radi ga imajo njegovi ljudje.
(Vir: DZZŽ Ljubljana)
