Živali v poletnih mesecih - poziv lastnikom
Veterinarska uprava Republike Slovenije poziva vse lastnike živali, da so v poletnih mesecih še bolj pozorni, da svoje živali zaščitijo pred škodljivimi učinki vročine. Pozorni naj bodo zlasti na:
1. Zagotavljanje zadostne količine zdravstveno neoporečne pitne vode
2. Ustrezno zračenje prostorov
3. Zaščito pred neposrednim soncem
4. Zaščito živali med prevozom
5. Nudenje prve pomoči pri vročinskem udaru
Posebej poudarjamo, da je lastnik oz. skrbnik živali odgovoren za ustrezno skrb za žival v skladu z zakonom o zaščiti živali. Opustitev dejanj, ki zagotavljajo dobrobit živali, je po Zakonu o zaščiti živali prekršek, ki se kaznuje z globo od 200 do 400 Evrov. V primeru, če je opustitev teh dejanj storjena naklepno in ima za posledico hujšo poškodbo ali dlje časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi zdravju živali, se šteje, da gre za mučenje živali, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku. Za takšno dejanje je predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta.
Veterinarska uprava Republike Slovenije
Priporočila lastnikom živali v vročih dneh
Zmožnost uravnavanja telesne temperature, na način ki je značilen za ptice in sesalce, omogoča v vseh okoliščinah bolj ali manj enako telesno temperaturo. Uravnavanje telesne temperature pa ima svoje meje, ki so v določenih okoliščinah vročega poletja tudi presežene.
Mačke in psi izgubljajo toploto predvsem s sevanjem in izhlapevanjem. Ker pa so te živali prekrite z dlako in nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, je oddajanje toplote s sevanjem (skozi kožo) prepočasno. Najpomembnejši način oddajanja toplote pri psih in mačkah je zato izhlapevanje. Hitro in plitko dihanje (sopenje) omogoča odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti.
Kadar je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali pa ima zaradi bolezenske okvare dihal močno zmanjšano učinkovitost izgubljanja toplote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdravstvenega stanja živali. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že tedaj, ko za zelo kratek čas preseže 43°C ali ko za dlje časa preseže 41°C.
Po vzrokih za pregretje organizma ločimo dva sindroma nenadnega pregretja organizma: toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti. Znaki toplotnega udara so: pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste (cianotične) vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41 - 43°C), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, celo pogin.
PRVA POMOČ pri vročinskem udaru: žival moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje,...), glavo naj ima dvignjeno, ko žival ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?
- Sveža pitna voda naj bo vedno na voljo.
- Živali omogočite dostop do sence in hladnejših mest – (hladne površine).
- NIKOLI ne puščajte živali v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- Sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
- Posebno pozornost namenite psom brahicefaličnih pasem (kratek gobec), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.
vir: www.vurs.gov.si